Zakaj lektorirati

Jezik ni nekaj, česar se naučimo in potem znamo, temveč sčasoma in z govornimi izkušnjami izpopolnjujemo njegovo rabo. Zato smo pri govorjenju in pisanju pozorni na primernost in estetiko izražanja. V času, ko je funkcionalna pismenost še kako pomembna, ko je vsako oddano besedilo naše ogledalo pred mentorji, bodočimi delodajalci ali poslovnimi partnerji in ko sta od stopnje jezikovne zavesti odvisna tako naš družbeni kot socialni položaj, sta ustreznost besedila glede na govorni položaj ter skladnost s pravopisnimi in slovničnimi pravili nujna.

Mogoče vas nihče do sedaj še ni vprašal o slogu ali pravilnosti besedila, je pa na mestu vprašanje, kako bo na vas gledal nekdo, ki mu boste prinesli svoj življenjepis ali prošnjo za službo, pa bo ugotovil, da je precej napak že v vašem maternem - slovenskem jeziku.

Nihče nikogar ne more prisiliti, da izpostavlja svoje besedilo in ga daje v jezikovni pregled, toda iz izkušenj, ki jih imamo pri lektoriranju, vam lahko zatrdimo, da je bilo veliko diplomantov po opravljenem jezikovnem pregledu na zagovoru diplome veliko bolj samozavestnih. Strokovne izraze in določena jezikovna vprašanja so namreč prej razglabljali že z lektorjem ali lektorico in so bili tako v vsako napisano besedo bolj prepričani kot sicer.

Ste v službi na delovnem mestu, kjer pišete in izdajate različna gradiva, reklame, informativne zloženke, mogoče celo dopise ali ponudbe? Od prvega vtisa in pozneje odločitve naslovnika, ki mu napisano namenjate, je torej odvisno vaše poslovno sodelovanje. Nekateri poslovni partnerji nam na žalost prevečkrat pošljejo kakšen dopis (ali pa prebiramo šale od prijateljev po elektronski pošti), ki ga potem shranimo kot primer funkcionalne nepismenosti ali celo omalovažujoče rabe maternega jezika.

Pomislimo še na usodo našega jezika čez 10 let, ko bomo krepko v Evropski uniji in bo poleg domačega jezika uraden še kateri jezik. Bomo dopustili, da nam nek tuj jezik z večjo množičnostjo in doslednostjo pri uporabi podzavestno vsili pravila, ki našemu jeziku sploh niso lastna? To se sicer ne bi zgodilo prvič v zgodovini slovenskega knjižnega jezika, zato se marsikdo ob tem vpraša, kako da slovenščina potemtakem sploh še obstaja. Odgovor je v dejstvu, da so v vsakem takem »šibkem« obdobju živeli tudi ljudje, ki so velikokrat zelo trmasto vztrajali pri pravilni rabi jezika, še bolj pa pri nenehnem poudarjanju in celo poveličevanju maternega jezika.

Naš namen je približevanje slovenskega knjižnega jezika širši javnosti, spodbujanje pravilne jezikovne rabe na vseh stopnjah izobraževanja in rabe slovenskega jezika na tistih mestih, ki ključno vplivajo na ohranitev našega jezika.

Tudi vam želimo, da preko interaktivnega sodelovanja pri jezikovnem svetovanju in lektoriranju najdete višjo osebno in poslovno komunikacijsko raven, večjo delovno uspešnost ter da se s tem izognete nekaterim skrbem in morebitnim zadregam.

Zato lektorirati.