| |
|
|
|
|
| |
 |
Arhiv novic |
 |
|
|
| Domene s šumniki [na vrh] |
|
| Od 20. oktobra od 10. ure |
|
| Od 20. oktobra bo od 10. ure možna registracija domen s šumniki in dvočrkovnih domen (npr. ja.si). Registracija bo kot vedno potekala po načelu "Kdor prvi pride, prvi melje". |
|
|
vpisana: 18.10.2010 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Ekipa SloNIC, Infobia.net |
|
|
|
| Dr. Mateja Jemec Tomazin [na vrh] |
|
| Nova doktorica znanosti |
|
| Včeraj je Mateja Jemec Tomazin na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Prispevek prevodov temeljnih pogodb Evropske unije k slovenskemu pravnemu izrazju. |
|
|
vpisana: 30.09.2009 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Kristina Pučnik |
|
|
|
| Google Translate [na vrh] |
|
| Neprijetno presenečenje |
|
Danes smo prejeli ponudbo za poslovno sodelovanje. Zanimivo bi bilo videti, koliko odgovorov je prejel ta poslovnež. Še bolj pa dvomim o uspešnosti sodelovanja s poslovnim partnerjem, ki zaupa izključno prevajalniku. Presodite.
Citiram:
Razumljivo je, da vam je morda malce zaskrbljenih, ker ne poznas me, ampak imam predlog dobickonosen poslovni skupnem interesu deliti z vami. Imam svoje reference v mojem iskanju nekoga, ki ustreza moji predlagani poslovni odnos.
Jaz sem G. Patrick Chan K. W izvrsni direktor in glavni financni uradnik za Hang Seng Bank Ltd imam zakrita poslovni predlog za vas. Bom Potrebujem te, da mi pomagajo pri izvajanju dejavnosti projekta iz Hong Konga, da vasi drzavi. To vkljucuje prenos velike vsote denarja. Vse v zvezi s to transakcijo, se opravi brez pravno kljuko. Prosimo, si prizadeva upostevati kar najvec zaupnosti v vseh zadevah v zvezi s tem vprasanjem.
Ko so bila uspesno prenesena sredstva na vas racun, se delimo v razmerju, ki se dogovorita oba
Jaz raje ne pridete na moj zasebni e-postni naslov (ppkchan75@yahoo.com.hk) in na koncu, ko se bom, da predlozi dodatne informacije vam je o tej operaciji.
Prosim, ce vas ne zanimajo izbrisati to e-posto in se ne lovijo mene, ker sem dajanje mojo kariero in zivljenje moje druzine na kocki pri tem projektu. Ceprav nic upati ni nic gained.Do mi posljite naslednje podatke, kadar se odzivajo nazaj k meni.
Vasa Full Names:
Telefon in faks:
Drzava.
Vas prvi odgovor na to pismo bo cenjeno.
Kind Regards,
Mr.Patrick K. W Chan. |
|
|
vpisana: 24.09.2009 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Hongkong |
|
|
|
| Slovenski kulturni praznik, drugič [na vrh] |
|
| Pripomba |
|
| Težko smo spregledali podelitev Prešernove nagrade za življenjsko delo Janezu Gradišniku. Prav o tankočutnosti in pozornosti do lastnega jezika sem se vprašala, ko sem najprej začudeno, potem še enkrat za vsak primer, tretjič pa že s precejšnjim razočaranjem na slovenski nacionalni televiziji prebrala podnapis, da je Janez Gradišnik dobitnik Prešernove nagrade za življensko delo na področju književnosti ... Je še koga kaj zmotilo? Gre za preprosto pravilo pisanja tolikokrat uporabljene besede, ki naj bi ga usvojili že v osnovni šoli, pa ne vem, kje je težava. Pri volji učiteljev ali učencev, pri volji državljanov? To spada k splošni izobrazbi, razgledanosti, kulturi in še čemu. Ali smo na vseh področjih tako malo življenjski? |
|
|
vpisana: 08.02.2008 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Kristina Pučnik |
|
|
|
| 8. februar 2008 [na vrh] |
|
| Slovenski kulturni praznik |
|
| Ob prazniku v čast slovenskemu pesniku, ki je slovenščino znal uveljaviti kot zrel evropski jezik in jo postavil ob bok vsem velikim evropskim jezikom, nam želim, da bi se znali samozavestno odločati za slovenščino, ko imamo dolžnost in pravico do te izbire. Hkrati pa Slovencem želim tudi več tenkočutnosti pri rabi maternega jezika. |
|
|
vpisana: 07.02.2008 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Kristina Pučnik |
|
|
|
| Velika in mala začetnica v prazničnih voščilih [na vrh] |
|
| Božič ali božič? |
|
Vprašanje, ki se večini Slovencev zastavlja, vsakič ko beremo ali pišemo božično-novoletna voščila. Na nekem slovenističnem spletnem forumu se ravno zdaj razpravlja o korektnosti velike in male začetnice. Dokler ne dobimo novega pravopisa, še vedno velja Slovenski pravopis, ki ga je skupščina SAZU-ja sprejela 18. maja 1989, torej sedanja slovenska knjižnojezikovna norma, ki jasno zapoveduje, da se prazniki pišejo z malo začetnico (božič, dan samostojnosti, novo leto, kulturni praznik, velika noč, dan državnosti), razen če ne izhajajo iz osebnega lastnega imena (na primer Prešernov dan).
Zadrega naj bo še manjša, če zapišemo konkretno: Vesele božične praznike ALI Vesel božič ALI Prijeten božični čas in srečno novo leto.
Pri pisanju voščil pa naj vam zaželim še veliko ustvarjalnosti. |
|
|
vpisana: 26.11.2007 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Lektoriranje. d. o. o. |
|
|
|
| 27 nasvetu za bolšo slovenštino [na vrh] |
|
| Za popestritev delovne pomladi malo za šalo, malo zares |
|
1. Ne pišite preveč pogovorno, k to čist sux.
2. Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic.
3. Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu.
4. Uporabljajte veznike, kateri so pravilni.
5. Ne pozabite občasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika.
6. Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino.
7. Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pasejo v lepo slovenščino.
8. Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili.
9. Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo narazen ali na sprotno.
10. Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno.
11. In ne prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo.
12. Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli. Pišite jasno.
13. Pri pisanju ne uporabljajte vulgarnih izrazov, saj lahko vse zajebajo.
14. Starinske besede so bržčas zanimive in kakopak popestrijo besedilo, vendar v preveliki meri zbog njih besedilo ne zveni dobro nego malone nejasno.
15. Besedilo bo bolj razgibano, če v besedilu uporabljate sopomenke. Tako besedilo je tudi pestrejše.
16. Ne menjavajte časov po nepotrebnem, saj ste s tem, ko boste tako zapisali, naredili veliko slogovno napako.
17. Pridevnike stopnjujemo na dva načina; uporabimo bolj pravilnejšega.
18. Pomnite:za ločilom je vedno presledek,razen če je desnostično.
19. Pred oddajo tekst se enkrat prelgedamo , da izločimo tikparske napake.
20. Če boste uporabljali za prihodnjik pomožni glagol, bo bila vaša tovarišica iz prvega razreda zelo razočarana.
21. Ali res ne gre brez pretirane rabe vprašajev in klicajev!!!!!!!!!?!?!?!
22. Ogibajte se TZO, ker jih večina zavedenih v CRP ne pozna. OK?
23. Če ne veste, kako tvoriti mestnik, poglejte, kaj piše o njemu v pravopisu.
24. Pazite na uporabo povratno svojilnega zaimka v vaših pisnih izdelkih.
25. V prid dobremu stilu doma vedno držite SSKJ, da preverite, zakaj je temu tako.
26. Kar se tiče mašil, pravzaprav priporočamo, da se jih v bistvu izogibate.
27. Če ne želite biti nejasno razumljeni, boste obvezno mogli paziti na razlike med glagoloma hoteti in želeti, pa tudi med moči in morati. |
|
|
vpisana: 21.05.2007 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: SlovLit, 11. 5. 2007 |
|
|
|
| Mednarodni dan maternega jezika [na vrh] |
|
| 21. februar |
|
| UNESCO (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) je novembra 1999 razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Praznujemo ga od leta 2000, da bi tudi tako podprli jezikovno in kulturno raznolikost. |
|
|
vpisana: 20.02.2007 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Lektoriranje, d. o. o. |
|
|
|
| Slovenski kulturni praznik [na vrh] |
|
| Razmišljanja slovenistov in ekonomistov |
|
| V teh dneh spet razmišljamo o pomenu velikega Slovenca za nas kot narod, nacijo, državo, uporabnike enega od evropskih jezikov ... Ekonomist Mićo Mrkaić v današnjih Financah na primer slovenščino omeji le na njeno sporazumevalno vlogo in želi preklinjati druge (povezovalna, simbolna itn.), ki so nam po njegovih besedah in povzetih teorijah prinesle in nam prinašajo več škode kot koristi. Zelo ozko razmišljanje, ki pozabi na to, da zgodovina ni sosledje vzrokov in posledic, ampak kompleksna mreža ljudi, razmer, družbenih in osebnih potreb, časa, celo podnebja, krajev in dogodkov ... Tako so nastali in se razvijali tudi jeziki s svojimi vlogami, ki so bistveno drugačne od vlog katerega koli izdelka na trgu (proizvodov, storitev, kapitala). |
|
|
vpisana: 07.02.2007 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Lektoriranje, d. o. o. |
|
|
|
| Wikipedija v izobraževanju [na vrh] |
|
| Predavanje dr. Mirana Hladnika za konferenco Poslovna raba interneta |
|
Priporočamo branje zanimivega predavanja profesorja na ljubljanski slovenistiki in slavistiki. Za začetek naj citiramo le del uvoda:
"Smo (slavisti, op. K. P.) nekakšna slaba vest družbe, ki nas v trenutku, ko bi nam lahko začelo iti dobro, spomni na nekatere zoprne obveze: ohranjanje in kultiviranje svojega jezika, gojenje specifične domorodne kulture, kamor spadajo umetniške penzije, literarne nagrade, zahteve po izjemnem davčnem statusu umetnostnih proizvodov ipd. Slavisti vas silimo, da del energij, ki ste jih namenili svojemu globalnemu uspehu, preusmerite v tešenje tako imenovanih nacionalnih kulturnih potreb in tako ogrozite svojo globalno konkurenčnost." |
|
|
vpisana: 23.01.2007 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: SlovLit, 20. 1. 2007 |
|
|
|
| Evru ob rob [na vrh] |
|
| Valuta kot atribut državnosti |
|
| Upam, da Slovenija z uvedbo evra ni izgubila še zadnjega atributa državnosti in postala pokrajina, kot je v Odmevih dejal dr. Jože Mencinger. Izjava nam ponuja razmislek o tem, kaj Slovenijo naredi državo, in zato ponovno tudi o tem, kaj Slovence naredi narod ... |
|
|
vpisana: 10.01.2007 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Lektoriranje, d. o. o. |
|
|
|
| Evro [na vrh] |
|
| Naša nova valuta |
|
| Tudi slovenisti in lektorji po svoje razmišljamo o evru. Škoda, da so se predstavniki naše države odločili za uradni zapis euro, ki je v nasprotju z jezikovnimi zakoni slovenščine. Zato sporočamo, da smo se tudi v našem podjetju odločili, da se zapisa euro ne bomo dotikali v zakonskih in drugih uradnih besedilih, v vseh ostalih pa bomo uporabljali zapis evro in euro popravljali v evro. Glede na rabo v časopisih in na spletu smo očitno vendarle sprejeli evro. |
|
|
vpisana: 03.01.2007 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Lektoriranje, d. o. o. |
|
|
|
| Dobre želje in pozdrav v novo leto [na vrh] |
|
| Spoštovani obiskovalci naših spletnih strani in poslovni partnerji! |
|
| Želimo vam, da bi v prihajajočih prazničnih dneh doživeli prisrčnost in umirjenost božičnega časa. V novem letu pa vam voščimo uspešne in zdrave dni, v katerih naj vam uspe doseči cilje, ki ste si jih zastavili. |
|
|
vpisana: 20.12.2006 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Lektoriranje, d. o. o. |
|
|
|
| 8. september – svetovni dan pismenosti [na vrh] |
|
Odkritje pisave je eden najpomembnejših mejnikov zgodovine človeštva. Po ocenah OZN je na svetu 860 milijonov odraslih, ki ne znajo ne brati ne pisati; med njimi je skoraj dve tretjini žensk. Več kot milijon otrok pa nima dostopa do te osnovne izobrazbe.
Osnovna pismenost je v našem prostoru nekaj samoumevnega, saj je del obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Vendar pa se premalo zavedamo, da za bralno pismenost ne zadošča le poznavanje črk in začetno branje. Spoznavanje novih besed in tvorjenje besedil bi moralo postati del vseživljenjskega učenja, pravijo strokovnjaki. |
|
|
vpisana: 07.09.2006 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Lektoriranje, d. o. o. |
|
|
|
| Arcticae horulae na medmrežju [na vrh] |
|
| Slovar nemških izposojenk v slovenskem jeziku |
|
Projekt Arcticae horulae (naslov povzet po Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste), prvi slovnici slovenskega jezika, ki jo je leta 1584 napisal in izdal Adam Bohorič) se je razvijal sproti – od zasebne ljubiteljske zbirke nemških izposojenk v slovenskem jeziku prek likovne predstavitve zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici (Urbanaria, SCCA-Ljubljana, 1995) pa vse do knjižne izdaje v obliki slovarja (1997), ki je doživela nesluteno medijsko izpostavljenost in bila razprodana v nekaj mesecih.
Proces je povezal umetniško področje z znanstvenim in izpostavil umetnikovo odgovornost. Posamezni uporabljeni umetniški postopki so javnost namreč zavedli, da je knjižico sprejela kot referenčen slovar. Zato se je projekt za avtorico zaključil 8. januarja 1998, ko je v Književnih listih kritiko slovarja objavil priznani etimolog dr. Marko Snoj.
Zaradi nezmanjšanega zanimanja za Zimske urice ponujamo javnosti elektronsko izdajo slovarja in digitaliziran arhiv projekta. Celoten slovar, neobjavljeni rokopisi, pikolovska kronologija ter odmevi, ki jih je zanetila "povprečna nadarjenost, a neizmerna pridnost in vestnost" umetnice Alenke Pirman, so zdaj dostopni na spletnem mestu www.arcticae-horulae.si.
Arcticae horulae je prva elektronska knjižna izdaja SCCA-Ljubljana, ki tudi z drugimi spletnimi projekti (Videodokument in Internet Portfolio) razvija in omogoča odprt dostop do umetniške produkcije na medmrežju.
VEČ INFORMACIJ
http://www.scca-ljubljana.si
http://www.arcticae-horulae.si
SCCA, Zavod za sodobno umetnost
Metelkova 6, 1000 Ljubljana |
|
|
vpisana: 17.11.2005 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Dušan Dovč, SCCA, sporočilo za medije |
|
|
|
| Stoletnica hormonov [na vrh] |
|
Beseda hormon izvira iz grške besede horman, ki pomeni spodbuditi. Junija letos pa je minilo sto let od prve omembe besede hormon.
Ernest Henry Starling, profesor fiziologije v University College v Londonu, je prvič leta 1905 uporabil besedo hormon za »snovi, ki predstavljajo kemične prenašalce med celicami in celotnim krvožiljem ter lahko koordinirajo aktivnost in rast različnih delov telesa«. Besedo je uporabil v svojem predavanju o vplivih izločkov trebušne slinavke na gastrointestinalni trakt. |
|
|
vpisana: 20.09.2005 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Farmacevtski vestnik, št. 2 (56), julij 2005 |
|
|
|
| V frazemih se odraža kultura nekega naroda [na vrh] |
|
| 12. septembra 2005 se je v Strunjanu začela tridnevna mednarodna konferenca o frazeologiji v jezikoslovju in drugih vedah Europhras Slovenija 2005. To je prva konferenca v slovenskem prostoru, ki je namenjena posebej frazeološkim temam. |
|
|
vpisana: 20.09.2005 ||
avtor:
Kristina Pučnik |
vir: Delo, 13. september 2005 |
|
|
|
|
|
|
|
|
02/450 350 9 
